Iščite po prispevkih
Avtor: Katja Mohorič
Večina današnjih mil je zelo bazičnih. Koži lahko odvzamejo naravna olja ter jo tako pustijo suho, nategnjeno in dovzetno za kožne ekceme. Mnogi kozmetiki ne priporočajo uporabe mila za umivanje obraza in vratu, razen tistim, ki imajo običajno zelo mastno kožo. Veliko bolje je uporabiti blago milo z naravnim pH. Za telo uporabljajo nekateri že vse življenje trdo milo, saj se z njim počutijo čiste. Pri tistih, ki imajo občutljivo kožo, bi koža sčasoma dobila videz in občutek suhe slive ali usnja za čevlje.
Včasih so izdelovali mila predvsem iz naravnih sestavin, na primer iz živalskega loja in olivnega olja. Zaradi vse večjega povpraševanja pa so začeli iskati nove surovine. Uporabljati so začeli maščobe živalskega izvora (svinjska mast, goveji in ovčji loj ter kravje maslo) in maščobe rastlinskega izvora (na primer kokosovo, olivno, laneno, bombaževo ali sojino olje). Zaradi množične proizvodnje in porabe so se začeli vse bolj posluževati kemije: umetnih arom ter agresivnih sestavin. Kmalu je milo nadomestila tekoča različica, ki naj bi bila manj agresivna do kože, vendar vselej ni tako. Izbran kos mila bo dal koži več kot katerakoli tekočina. Rastlinsko milo, ki mu dodajo prava eterična olja, kožo navlaži in obda z blagodejnimi učinki.
Kislost ali pH vrednost kože je 5,5. Z umivanjem, še posebej s prevročo vodo in močnimi čistilnimi sredstvi, se zaščitni kisli plašč poruši, zato je pri nakupu mila potrebno biti pozoren na njegovo pH vrednost. Na občutljivo in suho kožo zelo dobro delujejo rastlinska mila z dodatkom grobo zmletih ovsenih kosmičev, ki pomirijo razdraženi del kože. Za večjo vlažnost poskrbijo tudi izvlečki medu, rumenega čebeljega voska, mandljevo olje in rožna voda.
V naravnih milih – izdelujejo jih predvsem iz palmovega, kokosovega in olivnega olja – imata biokemične in terapevtske učinke na koži predvsem linolna in gama linolenska kislina, ki z bioaktivnimi substancami še posebej učinkovito delujeta pri problemih s kožo, kot so akne in alergije. Testi so namreč pokazali, da sta luskavost in pokanje pri suhi koži rezultat pomanjkanja esencialnih maščobnih kislin. Te preprečujejo izgubo zaloge vode iz kože, delujejo proti učinkom nemastne in dehidrirane kože, jo zmehčajo, pomirijo, navlažijo in pripomorejo k njeni elastičnosti.
Za njih menimo, da bodo pobila več bakterij in mikromateriala, vendar so zadnje raziskave pokazale, da ta mila niso nič boljša od navadnih, saj vsebujejo vsa mila približno enako količino aktivnega ingridenta triclosana. Ne glede na to, katero milo uporabljamo, je pomembno, da roke drgnemo in umivamo vsaj 20 sekund. Če jih samo malo speremo z vodo, nesnaga ostane. Pretiravanje zopet ni dobro, saj si lahko uničimo zdravo floro rok.
V nožnici ženske običajno živi v sožitju več vrst koristnih bakterij in mikroorganizmov, ki vzdržujejo primerno kislo okolje, ki ščiti pred škodljivimi bakterijami. Pri osebni higieni uporabljamo različna trda in tekoča mila, ki so večinoma bazična, nožnica pa je kisla. Če jih uporabljamo preveč, se razmerje v nožnici sčasoma poruši. Pojavi se neprijetno srbenje ter različne okužbe z bakterijami, glivicami in mikroorganizmi, ki se razmnožijo prekomerno in povzročijo vaginalna vnetja in vnetja zunanjega spolovila. Ta težava se rada ponavlja.
Težko je reči, katera intimna sredstva so za posameznico bolj primerna. Flora mladih deklet in starejših žensk je bolj občutljiva, zato naj raje uporabljajo čim bolj blaga mila, nikakor pa ni primerno izpiranje nožnice, poudarja dr. Lucija Vrabič Dežman, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva iz ginekološke ambulante v Zdravstvenem domu Kranj. »Ginekologi zato ne priporočamo preveč uporabe teh sredstev. Naj bodo čim bolj nevtralna in ne preveč odišavljena. Redna uporaba sredstev za intimno nego torej ne pripomore vedno k bolj zdravi flori.«