Iščite po prispevkih
Avtorica: Doc. dr. Liljana Mervic, dr. med., specialistka dermatovenerologije, dermatološka ambulanta Klinike Doktor 24
Po navadi se začne z okužbo enega samega nohta, največkrat je prvi prizadet noht na enem od palcev stopal. Na končnem in stranskem delu, kjer glivice vstopijo pod noht, se ta rumenkasto obarva, zadebeli in odstopi od podlage. Površina obolelega dela nohta se počasi povečuje in napreduje s končnega proti njegovemu začetnemu delu. Hkrati se okužba širi tudi na druge nohte. Po navadi je naslednji okužen noht palca drugega stopala in nato počasi še ostali. Ko okužba sčasoma zajame ves noht, postane ta rjavkast, krhek in krušljiv.
Najpogostejši povzročitelji so dermatofiti. Odgovorni so za več kot 80 % okužb nohtov. To so glivice, ki se hranijo z roževino, ki je sestavni del kože, las in nohtov. Najpomembnejši predstavnik te skupine je Trichophyton rubrum, ki je med ljudmi zelo razširjen. Druga skupina glivic so kvasovke. Te so odgovorne za manj kot 10 % okužb nohtov. Zelo dobro uspevajo v vlažnem okolju. Med njimi je najpogostejša Candida albicans. Tretja, redkejša skupina povzročiteljev so plesni.
Ali veste, da sta glivična okužba kože stopal in nohtov zelo povezani?
Praviloma dermatofiti najprej povzročijo okužbo kože med prsti stopal. To je daleč najpogostejša okužba pri človeku. Glivice se na stopalo prenesejo preko okuženih tal, kjer hodimo bosi, v bazenih, savnah, toplicah, skupinskih kopalnicah, garderobah ter telovadnicah. Možen je tudi prenos preko okužene obutve ali pripomočkov za nego. Vlažno okolje med prsti zaradi potenja in nošenja zaprte obutve jim zelo ustreza, zato se dobro razmnožujejo. Okužba je dolgotrajna in se rada ponavlja.
Prepoznamo jo po luščenju in razpokah med prsti stopal, predvsem med tretjim in četrtim ter med četrtim in petim prstom. Sčasoma se lahko glivice iz medprstnih prostorov razširijo tudi na nohte, tako da vstopijo v prostor pod prostim robom nohta. Tudi tam imajo odlične pogoje za življenje.
Zboli lahko vsak, vendar pogosteje obolevajo moški, še posebej športniki. Ti imajo pogosteje okužbo med prsti stopal in poškodovane nohte. Glivice imajo tako olajšan vstop pod noht, ki je zaradi poškodbe odstopil od podlage. Tudi s staranjem se verjetnost okužbe nohtov zelo povečuje. Razlogov za to je več. Rast se zaradi slabše prekrvitve upočasni, nohti se zadebelijo, zmanjša se lokalna obramba pred okužbami. Pojavljajo se druge bolezni, kot so sladkorna bolezen, slaba arterijska prekrvitev nog in oslabljena imunost. Starejši tudi slabše vidijo in težje skrbijo za svoja stopala. Zaradi slabšega občutka za bolečino obstaja večja možnost za poškodbo nohtov. Tudi luskavica nohtov, ki povzroči odstopanje od podlage, poveča možnost za glivično okužbo. Ne nazadnje pa je pomembna tudi individualna dovzetnost za okužbo, ki je verjetno dedno pogojena.
Da. Okužba nohtov ni le kozmetična težava in jo je treba zdraviti, tako kot velja za vse druge okužbe. Na spontano ozdravitev ne moremo računati. Praviloma bo nezdravljena okužba napredovala, sprva zelo počasi, vendar vztrajno. Z napredovanjem se lahko pojavijo težave, na primer bolečina med hojo. Glivični nohti so vir nadaljnje okužbe, ker se glivice z nohtov lahko prenesejo na kožo drugih delov telesa in tudi na druge ljudi.
Pri sladkornih bolnikih in tistih s pomanjkljivo imunostjo se lahko kot zaplet nezdravljene glivične okužbe nohtov razvije resna bakterijska okužba, ki se razširi v podkožje na nogi in nato s krvjo po celem organizmu. Zato pri njih glivično okužbo stopal in nohtov obravnavamo zelo resno.
Čeprav večino bolezni nohtov predstavljajo glivične okužbe, se morate zavedati, da prav vse spremembe na nohtih le niso posledica okužbe z glivicami. Če niste prepričani, ali jo imate, je smiseln pregled pri izbranem zdravniku ali dermatologu, ki bo postavil diagnozo. Obstajajo tudi druge bolezni, pri katerih so nohti na prvi pogled videti kot glivično oboleli. Zelo pogosta je luskavica nohtov. Tudi nohti, ki se zadebelijo v procesu staranja ali zaradi slabše prekrvavitve, so videti podobno, pa tudi nohti, ki odstopijo od podlage zaradi poškodbe oziroma nošenja pretesne obutve. V teh primerih protiglivično zdravljenje ni potrebno.
Gre za kronično, trdovratno bolezen, ki bo nezdravljena napredovala. Praviloma se z napredovanjem površina spremenjenega nohta povečuje in okužba napreduje proti njegovemu začetnemu delu, kjer se nahaja nohtna matica. Dlje kot odlašate, večja je verjetnost, da bo zdravljenje neuspešno. Lahko se zgodi, da se okužbe ne boste mogli več znebiti ali da bo noht trajno poškodovan, kljub temu da boste glivice z zdravili uničili, ker je dolgotrajna okužba že nepovratno poškodovala nohtno matico.
Glivično okužbo nohta boste najlažje pozdravili v začetni fazi, ko je površina obolelega nohta majhna. Zato je treba zdravljenje začeti čim prej, že ob prvih znakih okužbe.
Zdravila, s katerimi zdravimo glivične okužbe, se imenujejo antimikotiki. Delujejo tako, da ubijejo glivice oziroma zavirajo njihovo razmnoževanje in tako pomagajo organizmu, da se jih znebi. Zdravilo lahko nanašamo lokalno na obolele nohte, to je lokalno zdravljenje, ki je primerno tudi za samozdravljenje ali pa ga zaužijemo v obliki tablet oziroma kapsul, to je sistemsko zdravljenje, ki ga na recept predpiše zdravnik. Za način zdravljenja se odločimo glede na obsežnost prizadetosti nohtov. Upoštevamo tudi druge dejavnike, kot so pridružene bolezni in zdravila zaradi njih.
Lokalno lahko zdravimo zgodnje oblike glivične okužbe nohtov. Uporabljamo zdravilni lak, ki vsebuje antimikotik. Na našem tržišču je na voljo lak s ciklopiroksom, ki ubija glivice in zavira njihovo razmnoževanje, sestava laka pa omogoča, da je stik z nohtom dolgotrajen in se v njegovi notranjosti nakopiči v zadostni koncentraciji. Ta oblika zdravljenja je primerna, kadar je prizadeta majhna površina nohta – ne večja od 75 % – in kadar okužba ni napredovala do nohtne lunice.
Poglavitna prednost lokalnega zdravljenja je njegova varnost – neželeni učinki so zelo redki in le na mestu nanosa. Prednost je tudi možnost samozdravljenja. Pomembno je redno, vsakodnevno nanašanje laka, vse dokler zdrav noht z rastjo ne izpodrine bolnega, torej zdravljenje, ki traja dolgo, vsaj pol do enega leta, lahko pa tudi več.
Sistemsko zdravljenje je učinkovitejše od lokalnega. Zanj se odločimo, če je obolela velika površina nohta ali veliko nohtov. Protiglivična učinkovina, ki jo zaužijemo, se vsrka v prebavilih in po krvi potuje tudi v nohte, kjer se zadržuje še več mesecev in glivicam preprečuje razmnoževanje.
Jemanje zdravil pri okužbi nohtov stopal traja vsaj tri mesece, vendar je treba na učinek zdravljenja počakati dalj časa, vse dokler zdrav noht ne izpodrine bolnega. Žal tudi s sistemskim zdravilom ni mogoče ozdraviti prav vseh okužb in tudi tu je ključno, da ne odlašamo predlogo. Ker zdravilo deluje na ves organizem in lahko povzroči pomembne neželene učinke ali se vpleta v delovanje drugih zdravil, ni primerno za vsakogar. Pri starejših, ki že jemljejo več zdravil, se zanj redko odločimo.
Razlog za dolgotrajnost zdravljenja je počasna rast nohtov. Noht palca stopala pri mladem, zdravem človeku potrebuje leto dni ali več, da preraste po celi dolžini. Pri starejših je rast nohtov še počasnejša. Za popolno ozdravitev je treba počakati, da zdrav noht povsem izpodrine bolnega. Zato brez vztrajnosti in potrpežljivosti ne bo šlo. Trajanje zdravljenja je odvisno tudi od stopnje napredovanja okužbe. Z lokalnim zdravljenjem boste zaključili prej, če boste z njim začeli zgodaj. Vztrajati morate, dokler noht ni videti povsem zdrav. Če po večmesečnem zdravljenju ni videti, da se površina obolelega dela nohta zmanjšuje, ob tem pa površina zdravega povečuje, je smiseln obisk zdravnika.
Pa še koristen nasvet za konec. Zdravljenje bo bolj uspešno, če boste v čim večji meri mehansko odstranili oboleli del nohta s striženjem in brušenjem. Pri tem vam lahko pomaga tudi pediker.