Iščite po prispevkih
Avtorica: Saša Vrbančič
Ko srečamo »primerek« nasprotnega spola, je poželenje tisti motiv, ki motivira naše oči in misli. Srce v tej fazi še nima posebnega dela. V našem telesu se pretaka še posebej veliko testosterona in estrogena, ki z nekaterimi drugimi kemikalijami, zmešanimi skupaj, povzročajo hrepenenje, vzhičenost, nespečnost, pomanjkanje apetita, zasanjanost in včasih tudi obsedenost z »novo« osebo. Obdobje je poleg vseh »prednosti« tudi zelo naporno in na nekaterih področjih tudi neproduktivno, saj nismo sposobni početi ničesar drugega, razen noreti okoli predmeta svojega poželenja. Telo je močno razburjeno in hvala bogu, da obdobje ne traja prav dolgo, ker bi bile posledice lahko zelo neprijetne. Povezave v možganih, ki so odgovorne za ocenjevanje ljudi, delujejo veliko slabše. V svoje izbrance strmimo kot teleta in jih vidimo skoraj kot polbogove. V tej fazi ne pomagajo nobena opozorila prijateljev ali staršev, saj smo nesposobni videti napake in pomanjkljivosti ljubljene osebe.
Ko naš izbranec/izbranka izrazi svoj »pristanek« po skupnem spoznavanju, postane privlačnost osebnejša. Zveza naj bi bila edinstvena, zato se v spoznavanje vržemo z vsemi močmi. Poskrbimo, da se kažemo v najboljši luči. Spet so na delu razne kemikalije, ki delujejo kot droga in skrbijo, da smo v »top« formi. Ta doba traja okoli leta in pol do treh let. Če se bo prevesila v zadnjo fazo, ki jo mnogi pojmujejo kot pravo ljubezen, pa je odvisno še od mnogih stvari. Pri tem nikakor nismo sužnji kemije. Nasprotno, na večino stvari lahko vplivamo in z njimi pravzaprav sprožimo kemične reakcije, ki nas povežejo na dolgi rok.
Nenadoma vidimo napake, lastnosti, ki jih prej nismo. Razmišljamo, kako zelo se je spremenil/-a in se sprašujemo, ali je to sploh še to. Če smo dotlej konstruktivno in dodobra premešali svoje ter partnerjeve molekule, bo ljubezen vzdržala. Če ne, je to tisti trenutek, ko se bomo začeli zares ohlajati.
In če se začnejo vprašanja, …
Ona: »Kje si spet? Pa ne spet sestanek, a ni bilo včeraj dovolj? Le kaj je spet tako pomembno? Kdo je na sestanku? Ah, daj no, zmeraj eno in isto! Kličem te že cel dan, zakaj me ne pokličeš nazaj?«
On: »Spet imaš telefon. Kdo je bil? Služba? Nazaj moraš? Le kaj je tako pomembnega, da te kličejo? Spet greste na kavo? A nimate dovolj časa v službi, da bi se zmenile?«
... je pred nami dolgo, vroče obdobje, ki ga imenujemo nezaupanje. Povzroči ga ljubosumje, tista bodikava roža, ki vzklije v naši notranjosti in z ostrimi bodicami špika v našo ljubezen, za katero smo mislili, da ne bo nikoli usahnila. Povzroči, da gre naša zveza narazen oz. po zlu. Vedeti moramo, da ljubosumnost ni dokaz ljubezni ampak motnja, ki lahko uniči veliko na začetku srečnih in obetavnih zvez.
Če blodimo po svojih domišljijskih sobanah in si ustvarjamo najbolj črne scenarije, kaj vse se dogaja s partnerjem, je zagotovo čas, da nekaj naredimo s sabo. Za začetek si priznajmo ljubosumje in ga ne enačimo z ljubeznijo. Če si sami ne moremo pomagati, poiščimo strokovno pomoč. S tem bomo obvarovali sebe, partnerja in otroke, če jih imamo.
Ljubezen je ali pa je ni. Ne moremo je kupiti ali izsiliti. Od partnerja je ne moremo zahtevati. Lahko jo samo dajemo, vedno pa obstaja možnost, da nam jo bo ljubljena oseba nekega dne prenehala vračati.
Junij, 2009